 |
 |
 |
| |
| Avtor: |
jakc94
|
| Naslov: |
Kacji pastir
|
| Kategorija: |
Fotografije |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
278 |
|
|
 |
 |
 |
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
inti
|
| Naslov: |
kodamotiv.com
|
| Kategorija: |
Spletne strani |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
361 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
ulrich
|
| Naslov: |
Roboevolved fishes
|
| Kategorija: |
2D |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
605 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
neonstar
|
| Naslov: |
TWIN OVEN
|
| Kategorija: |
2D |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
708 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
nikman
|
| Naslov: |
zmaga.com
|
| Kategorija: |
Spletne strani |
| Komentarjev: |
8 |
| Ogledov: |
878 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
nikman
|
| Naslov: |
Malo vesolje?
|
| Kategorija: |
2D |
| Komentarjev: |
2 |
| Ogledov: |
695 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
grega66
|
| Naslov: |
Highway
|
| Kategorija: |
Fotografije |
| Komentarjev: |
2 |
| Ogledov: |
740 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
grega66
|
| Naslov: |
Narobe svet
|
| Kategorija: |
Fotografije |
| Komentarjev: |
4 |
| Ogledov: |
702 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
 |
|
 |
.:Google Chrome Beta za Mac in Linux ter razširitve:.
|
|
|
 oogle je objavil prvi Beta različici spletnega brskalnika Chrome za operacijska sistema Mac OS X in Linux, ki bi naj pozlateli v obliki prvih stabilnih izdaj v začetku leta 2010.
Poleg prilagojenosti izgleda samemu operacijskemu sistemu se obe različici ne razlikujeta bistveno od že kar nekaj časa stabilnih različic Chroma za operacijski sistem Windows. Beta verzijo Chroma za manjšinska sistema lahko snamete tukaj, v Linuxu pa lahko tudi preko distribucijskih repozitorijev.
 Google Chrome for Mac Beta
Še nekoliko pomembnejša novost v vseh verzijah Chroma razen na Mac OS X (Mac podpora pride konec tedna v nočnih izdajah) so razširitve, ki so postale zahvaljujoč Mozillinemu Firefoxu za nekatere uporabnike ključni faktor pri izbiri spletnega brskalnika. Trenutno je na spletni strani Google Chrome Extensions na voljo že okoli 500 razširitev!
|
|
|
|
komentarji
|
 vir
|
 |
Ponedeljek 30/11/2009 |
 |
|
|
|
.:Moderna galerija je spet med nami:.
|
|
|
 o malenkost manj kot tisoč dnevih se med žive ponovno vrača Moderna galerija v Ljubljani. 4 milijone evrov vredno investicijo je ministrstvo za kulturo zaupalo Bevk Perović arhitektom in izvajalcu del Vegradu (ti, ti, zamudniki), pri čemer velja poudariti, da so se v notranjosti zgodili minimalni posegi z namenom sklenitve celotnega razstavnega prostora.
Ako je arhitektom to dejansko uspelo, se lahko prepričate na uvodni razstavi del slikarja Zorana Mušiča, ki bo trajala do 28. februarja 2010.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Sobota 28/11/2009 |
|
|
|
|
.:Arhitekturni natečaj EPK - Reka Drava 2012:.
|
|
|
 estna občina Maribor kot naročnik, v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor kot razpisovalcem ter pod skrbništvom Union Internationale des Architectes / UIA (Mednarodna zveza arhitektov) ter Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije / ZAPS razpisuje :
Mednarodni, javni, anonimni, idejno-projektni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta. Cilj je pridobivanja rešitev zasnove ključnega prizorišča evropska prestolnica kulture - reka Drava 2012, ter urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.
Funkcijska ter oblikovna rešitev nove ureditve prostora reke Drave je razdeljena na tri območja (sklope):
- 1. najustreznejši predlog celovite idejne rešitve ureditve obrežja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obrežja reke v območju med Studenško brvjo in železniškim mostom na desnem bregu;
- 2. najustreznejšo idejno projektno rešitev brvi preko reke Drave;
- 3. najustreznejšo idejno projektno rešitev za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor.
ŽIRIJA
SKLOP 1 in SKLOP 2:
Člani žirije: Roger RIEWE(AUT), Andreas RUBY(GER), Saša BEGOVIĆ (CRO), Aleš VODOPIVEC (SLO), Ana KUČAN (SLO), Uroš LOBNIK (SLO), Stojan SKALICKY (SLO)
Nadomestni člani: Andrej ŠMID (SLO), Luciano LAZZARI (ITA)
SKLOP 3:
Člani žirije: Hrvoje NJIRIĆ (CRO), Peter L. WILSON (AUS), Jürgen Hermann MAYER (GER),
Christoph GRUNENBERG (UK), Stojan SKALICKY (SLO), Matevž ČELIK (SLO), Marko STUDEN (SLO)
Nadomestni člani: Uroš LOBNIK (SLO), Vojko PAVČIČ (SLO)
NATEČAJNI ROKI
- Objava natečaja: 18.11.2009
- Registracija in plačilo pristojbine: od 18.11.2009
- Odprtje natečaja – prenos podlog: od 12.12.2009
- Zaključek registracije: 04.01.2010
- Oddaja natečajnih elaboratov: 26.02.2010
- Ocenjevanje elaboratov: 11.03. - 21.03.2010
- Objava rezultatov: 24.03.2010
Uradni jezik pri natečajnih elaboratih je Angleščina.
Registracija poteka izključno preko internetnega portala: mb-arhitekti.si
Za sodelovanje na natečaju je potrebno poravnati znesek 150 EUR (ni vračljivo).
NAGRADE
SKLOP 1: Nagradni sklad skupaj / 53.000,00 EUR, od tega je:
1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR
SKLOP 2: Nagradni sklad skupaj / 53,000.00 EUR, od tega je:
1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR
SKLOP 3: Nagradni sklad skupaj / 70,000.00 EUR, od tega je:
1.nagrada 40,000.00 EUR, 2.nagrada 20,000.00 EUR, 3.nagrada 10,000.00 EUR
Nagradni sklad znaša skupno: 176.000,00 EUR . Vsi navedeni zneski so v bruto vrednostih.
Natečajni pogoji (.doc)
Registracija
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Petek 27/11/2009 |
|
|
|
|
.:2. Animateka AnimaWeb:.
|
|
|
 udi letos se bo v okviru mednarodnega festivala animiranega filma Animateka odvijal spletni natečaj računalniško izdelanih animiranih filmov, namenjenih objavi na spletu ali v mobilni telefoniji - natečaj Animateka AnimaWeb.
AnimaWeb želi privabiti s svet animacije predvsem mlade, še neuveljavljene ustvarjalce. Natečaj se bo zaključil skupaj z zaključkom letošnje Animateke, ko bodo na spletni strani in zaključni slovesnosti razglasili zmagovalni film, avtorja pa kot gosta povabili na Animateko 2010.
Zmagovalca bo določila publika z glasovanjem preko spletne strani. Rok za prijavo je 1. december točno opoldne, za filme pa bo moč glasovati do 12. decembra. Več informacij lahko najdete na spletni strani Animateke AnimaWeb.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Četrtek 26/11/2009 |
|
|
|
|
.:Internet Explorer 9 že nastaja:.
|
|
|
icrosoft je prejšnji teden na konferenci za razvijalce (PDC) v Los Angelesu prvič spregovoril o novi verziji spletnega brskalnika Internet Explorer.
Seveda ni znano, kdaj bo izšel, je pa zato Microsoft predstavil nekatere novosti v jedru brskalnika. Celotna obelodanitev devetice se je zato sukala okoli novega, občutno hitrejšega motorčka za izvajanje JavaScripta (ja, Microsoft se je začel distancirati od jScripta!), začetnih korakov k podpori bodočega standarda CSS3 (v igri so predvsem selektorji in zaobljeni robovi) in uporabe tehnologij Direct2D in DirectWrite za lepše in hitrejše prikazovanje slik in teksta. Slednji dve sta sicer na voljo v operacijskih sistemih Windows 7 in Windows Vista SP1 s Platform Updatom. Kot vse kaže jih bo pri implementaciji dotičnih tehnologij po desni prehitela Mozilla.
Microsoft seveda ne more iz svoje kože, zato jim moramo verjeti na besedo oziroma tokrat celo na premikajočo se sliko: Hachamovitchev uvod, prikaz novega motorčka za Javascript in eksperimentiranje z Direct2Djem. Pri Mozilli je zgodba kakopak drugačna - po dveh prebranih vnosih Basa Schoutna lahko deskate po spletu s preizkusnima implementacijama Direct2D in DirectWrita v (testnem) Firefoxu.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Sobota 21/11/2009 |
|
|
|
|
.:Google Chrome OS:.
|
|
|
a smo ga le dočakali - nov Googlov operacijski sistem, o katerem se je na internetu ugibalo že skoraj od začetka obstaja Googla. Že po imenu lahko sklepamo, da si nov operacijski sistem za svoje ogrodje jemlje istoimenski spletni brskalnik Google Chrome in pa Linuxovo jedro.
Google je zasnoval Chrome OS kot nekakšen operacijski sistem v oblaku, pri čemer nas usmerja k uporabi spletnih storitev (pa ne le Googlovih, da ne bo pomote) skozi uporabo samega spletnega brskalnika, ki je le nekoliko prirejen napram izvornemu Chromu (dejansko vsebuje pred vrstico z zavihki Chromov logotip, ki nam ponudi hitri meni s shranjenimi aplikacijami in aplikacijske zavihke, ki so rezervirani za pogosto uporabljane spletne aplikacije).
Kot že omenjeno, je Chrome OS grajen na Linuxovem jedru, kar seveda ne preseneča, presenetljivo pa je dejstvo, da ne podpira klasičnih trdih diskov, ampak zgolj SSDje. Prav zaradi manjka klasičnih pogonov se lahko Chrome OS naloži hitreje kot v 10 sekundah! Druga zanimivost pa so igre, ki bi se lahko začele razvijati tudi za Chrome OS, saj je Google pred kratkim objavil specifikacijo O3D, ki bi naj omogočila poganjanje strojno pospešenih iger spisanih kar v Javascriptu!
Chrome OS je sicer še v začetni fazi razvoja, a Google ima prav gotovo čas na svoji strani (kot vedno doslej). Prvi korak je storil že s tem, ko je izdal v stilu lastnega spletnega brskalnika kodo operacijskega sistema pod odprtokodno licenco v okviru projekta Chromium OS. Kljub temu, pa velja tudi v tem primeru enako kot pri brskalniku - Chrome OS in Chromium OS nista povsem enaka.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Petek 20/11/2009 |
|
|
|
|
.:Apple prevetril ponudbo:.
|
|
|
 redi oktobra je Apple prevetril ponudbo namiznih računalnikov iMac, prenosnikov MacBook, Mac minijev in predstavil novo miško imenovano Magic Mouse.
Apple je ponudbo iMacov skrčil na dva modela z 21,5 in 27 inčnima zaslonoma, pri čemer pa ima najdražji model vgrajen tudi Intelov procesor i7 s štirimi jedri, trdi disk velikost do 2 TB, grafično kartico ATI Radeon HD 4850 in do 16 GB pomnilnika. Cene se gibajo med 1.190 € in 2.400 €.
MacBook, ki je po prestavitvi aluminijastih modelov v razred Pro, ostal je v plastični izvedbi, je doživel kar nekaj izboljšav - ohišje je bolj zaobljeno, zaslon se lahko pohvali z LED osvetlitvijo, prav tako pa tudi tipkovnica pred katero se nahaja drsna ploščica iz stekla po vzoru dražjih modelov. Cena ostaja enaka kot pri starejšem modelu, malenkost manj kot 950 €.
Tudi Applov najmanjši namizni računalnik Mac mini je doživel manjšo nadgradnjo procesorja, trdega diska in pomnilnika ter nov model, ki je po imenu sodeč namenjen strežniški uporabi, za kar pa se je Minije na veliko uporabljalo že pred tem. Mac miniji ohranjajo stare cene, medtem kot stane Mac mini server v ZDA 999$ in vsebuje operacijski sistem Snow Leopard Server (pri nas ga zaenkrat ni mogoče kupiti).
Zadnja novost iz Applovih logov pa je nova miška, ki bo nadomestila Mighty Mouse in se imenuje Magic Mouse. Njena posebnost je, da nima nikakršnih tipk ali kakršnihkoli gumbov, saj jo upravljamo podobno kot drsne ploščice na Applovih prenosnikih MacBook ali MacBook Pro. Zanimiv poskus, a čas bo pokazal odziv uporabnikov na tako radikalno spremembo upravljanja miške. Za Magic Mouse boste morali odšteti 75 €.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Torek 27/10/2009 |
|
|
|
|
.:Microsoft Windows 7:.
|
|
|
icrosoft je minuli četrtek, 22. oktobra, uradno izdal nov operacijski sistem Windows 7, ki bo nasledil dokaj slabo sprejetega predhodnika Windows Vista in skušal zadati smrtni udarec skoraj devet let starim Windows XP.
Microsoft je po dolgotrajnem razvoju Windows Viste uvedel kratek razvojni cikel za Windows 7 (manj kot tri leta!) in se pri tem bolj osredotočil na izboljšave obstoječe platforme in uporabniške izkušnje kot pa vratolomne spremembe, ki bi zahtevale pretirano prilagajanje gonilnikov, programov in ostalih pritiklin.
Kljub temu prinaša Windows 7 kar nekaj uporabniških novosti:
- HomeGroup - preprostejše upravljanje s skupno rabo datotek
- Prenovljena vrstica odprtih programov s skočnimi seznami in predogledom vsebine odprtih oken in zavihkov
- Pripenjanje oken na namizju
- Prenovljena opravilna vrstica z novimi možnostmi upravljanja
- Novejša verzija Windows Search
- Windows Live Essentials (vsebuje Mail, Calendar, Movie Maker, itd.) - nekateri ključni programi so sedaj dosegljivi v ločenem paketu
- Windows Touch - podpora za zaslone na dotik
- In ne nazadnje - Saga Netscapa je obrodila sadove, saj je možno Internet Explorer skoraj popolnoma odstraniti (ostaja seveda še proces v ozadju, ki skrbi za izvajanje nujnih opravil operacijskega sistema, a ne več kot spletni brskalnik)
Microsoft Windows 7 je dosegljiv v vseh računalniških štacunah, cene pa se ne razlikujejo bistveno od predhodnika. Omeniti velja še to, da so pri Microsoftu nekoliko spremenili inačice operacijskega sistema, tako da so po novem nekoliko bolj logično razporejene funkcionalnosti glede na ceno in ime (Home Premium, Professional in Ultimate, medtem ko ostale izdaje - Starter, Basic in Enterprise - načeloma niso aktualne za bralce te novice) - tako ima Professional vse lastnosti Home Premium in nekaj specifičnih, medtem ko je Ultimate že prej imel vse novosti vseh inačic.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
|
Novice
